—
Izbor vin vinske znamke Mursa
— Sinergija spoštovanja tradicije preteklih rodov, znanja, naravne predelave grozdja ter ohranjanja naravne harmonije okusa in arome.
MURSA
—
Štajerska Slovenija
DOMOVINA ODLIČNIH SLOVENSKIH VIN
Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji, katerega skrajni severovzhodni del sestavlja ljutomersko-ormoško vinorodno hribovje v deželi Prlekiji. To je dežela stoterih terasastih vinskih gričev, pojočih klopotcev, termalnih vrelcev in zdravilišč, bogate kulinarike, pa tudi kulturne, naravne in etnološke dediščine. Predstavlja središče slovenske vinske tradicije, ki sega v 4. stoletje pred našim štetjem.
V času križarskih vojn so vitezi kraj iz svoje domovine poimenovali Jeruzalem – zaradi odlične vinske kapljice in gostoljubnosti domačinov. Nanje spominja zvon želja v cerkvi Žalostne Marije Božje.
Ljutomersko-ormoški vinski griči očarajo s svojo idilično pokrajino. Le redkokje sta lepota in prijaznost narave tako dobro združeni s prijaznostjo in gostoljubnostjo ljudi kot v ljutomersko-ormoškem okolišu. Ta živahna dežela je svoj pečat vtisnila v značaje ljudi.
Kakšna je posebnost vin tega majhnega vinorodnega okoliša, iz katerega so steklenice v odmerjenih količinah v preteklih stoletjih romale na evropske dvore?
Odlične podnebne razmere z več kot 200 sončnimi dnevi v letu, hladnimi nočmi ter mineralno bogata tla nekoč na tem mestu ležečega Panonskega morja, ki je oblivalo današnje vinogradniške griče kot otoke in nanje naplavilo rodovitno, mineralov bogato plast zemlje – mešanico peska in gline – so kot nalašč za vinogradništvo. Vsi vinogradi ležijo na strmih pobočjih, pokritih s travo, kar onemogoča erozijo tal in olajša gojenje vinske trte.
Zanimiva je bogata pestrost grozdnih sort, ki jo omogočajo primerna tla in ugodno podnebje. Pod vplivom toplega in suhega panonskega podnebja poleg odličnih harmoničnih suhih in polsuhih sortnih vin ter zvrsti ta dežela ponuja še vrhunska polsladka in sladka vina posebnih kakovosti, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino in suhi jagodni izbor.
—
Oživitev velike vinarske rodbine
NA VZHODNEM, SONČNEM DELU SLOVENIJE, V VINORODNEM OKOLIŠU ŠTAJERSKA SLOVENIJA, NATANČNEJE V LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORICAH, KI SLOVIJO PO VEČTISOČLETNI TRADICIJI VINARSTVA IN IDEALNIH RAZMERAH ZA PRIDELAVO VRHUNSKEGA VINA, VAS S SVOJO TRADICIJO OČARA KLET MARO.
Vinogradi ležijo na najlepših legah Ljutomersko-Ormoških goric: Strezetina in Nunska Graba v bližini znamenitega Jeruzalema, ter se uvrščajo med prestižne tri odstotke vinogradov z najboljšo lego na svetu. Ročna trgatev zagotavlja najkakovostnejšo osnovo za proizvodnjo odličnega vina.
Beli pinot, modri pinot, chardonnay, sauvignon, rumeni muškat in lokalna sorta šipon rastejo na teh čudovitih in rodovitnih vinogradniških legah.
Klet MARO predstavlja tradicijo vinarstva močne vinarske rodbine iz 17. stoletja: MAša Samec, potomka ROdbine Mursa, nadaljuje tradicijo vinarstva s spoštovanjem naravnih danosti odličnih vinogradniških leg, z ohranjanjem izvornih značilnosti grozdnih sort in s skrbnim negovanjem vina skozi proces zorenja v kleti.
Katalog vin
Mursa
—
Razkošje sadnih, cvetnih in rastlinskih vonjav.
Mursa je znamka kleti MARO, ki v svojem izboru ponuja visokokakovostna in vrhunska vina. Vina so izjemno aromatična, kar se pri posameznih vinih izraža v razkošju sadnih, cvetnih in rastlinskih vonjav. V okusu so vina živahna zaradi osvežilne kisline, obogatena s primerno vsebnostjo alkohola, polna in ekstraktno bogata, harmonična in prijetno pitna.
Kontaktirajte nas
Ročno trgano,
negovano z ljubeznijo
in tradicijo naših prednikov.
—
Bogata tradicija vinogradniške rodbine Mursa
PRVE ZAPISE O RODBINI MURSA ZASLEDIMO DAVNEGA LETA 1609. NJIHOVO TEDANJE VINOGRADNIŠKO IN VINARSKO DELOVANJE DOKAZUJE ›GORNIŠKI REGISTER KRIŽNIŠKE KOMENDE VELIKA NEDELJA‹ IZ LETA 1613.
Rodovnik družine Mursa skozi stoletja osvetljuje ustvarjalno podobo posameznikov, ki so tako ali drugače prispevali k razvoju družbe, njenega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja.
Posebno mesto zavzema v
19. stoletju delujoči Josip Mursa, ki je z življenjem in delovanjem zaznamoval svoj čas kot izjemen gospodarstvenik. Josipov vzor je bila njegova zgodaj ovdovela mati Marija, zelo podjetna in odločna žena. Uspešno je vodila posestvo in vinograde, svoja vina je razstavljala na svetovni vinski razstavi na Dunaju leta 1873.
Josip Mursa je leta 1889 postavil prvo tovarno cementnih izdelkov in mozaičnih ploščic na tedanjem jugoslovanskem prostoru, svojo inovacijo vodotesnega betonskega strešnika pa je zaščitil na patentnem uradu na Dunaju. Hkrati je uspešno vodil svoje 150 ha veliko veleposestvo, kjer je s svojo inovativnostjo predstavljal vzor tedanje družbe. 35 ha zemljišč so predstavljali vinogradi na izbranih legah in številne vinske kleti z inovativno vinarsko tehnologijo. Josip Mursa je svoja vina in penine z lastno etiketo stekleničil v prvi polovici 20. stoletja in jih izvažal na Madžarsko in v Avstrijo. Na razstavah in ocenjevanjih kakovosti vin je že takrat prejemal najvišje nagrade.
Dediščino svojega dedka, arhitekta Dušana Samca, vnuka Josipa Murse, je z velikim spoštovanjem in odgovornostjo prevzela Maša Samec.
—
Mozaična ploščica proizvodnega programa tovarne Josip Mursa iz leta 1895.
—
V počastitev 150-letnice rojstva Josipa MURSE, velikana Prlekije in Slovenije – veleposestnika, tovarnarja, gospodarstvenika, inovatorja, tehnika, vinarja in vinogradnika, konjerejca ter politika – je bila izdana knjiga avtorja Rada Podgorelca, ki podrobno osvetli čas in prostor Mursovega delovanja, njegovo delo in življenje.
—
Fotografije
PETER MARINŠEK – FOTOGRAF
Rodil se je leta 1964 v Celju. Z očetom Marjanom, mamo Lučko in bratom Markom so se leta 1971 iz Šempetra v Savinjski dolini preselili v Velenje. Kasneje se jim je pridružil še Jernej, najmlajši sin v družini.
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Velenju, absolviral pa na likovni pedagogiki pri profesorju Bojanu Goliji in profesorju Ludviku Pandurju. Med procesom izobraževanja in praktičnega udejstvovanja na likovnem področju je ugotovil, da bo fotografija tudi njegov poklic.
Status samostojnega ustvarjalca – fotografa je pridobil leta 1992. V tridesetih letih profesionalnega udejstvovanja je postal cenjen in iskan fotografski ustvarjalec, ki ga najemajo najpomembnejša imena slovenskega gospodarstva, kulturnih in kreativnih industrij. V Velenju je ustanovil studio ma—ma, kjer ustvarja in raziskuje ob fotografiranju figuralike/portretov, hrane, športa, vedut in pejsažev, v zadnjem času pa na prvo mesto postavlja studijsko/produktno fotografijo.
Sodeloval je na skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini, kjer je prejel nekaj nagrad. V Sloveniji je med drugim prejel Puharjevo nagrado. Samostojno je že razstavljal v Galeriji Ivana Napotnika v Velenju, galeriji v Šoštanju, Likovnem salonu v Celju, na Pedagoški fakulteti v Mariboru in v Ljubljani. Njegove fotografije so objavljene v mnogih slovenskih publikacijah: knjigah, revijah, katalogih, kot tudi na spletnih straneh.
Z družino zdaj živi v Letušu, atelje ima v Velenju.
—
Oblikovanje vizualne podobe
MARKO MARINŠEK – OBLIKOVALEC
Marko Marinšek se je rodil leta 1968 v Celju, očetu Marjanu, velenjskemu kulturniku in materi Lučki, slovenistki.
Deluje kot umetniški vodja v studiu za vizualne komunikacije ma—ma. Diplomiral je na Fakulteti za dizajn, smer oblikovanje vizualnih komunikacij na temo prenove vizualne podobe Evropske pravne fakultete. Bil je tudi tutor mlajšim tujim študentom.
V zadnjih letih je oblikoval knjige avtorja Draga Medveda ’Zlata radgonska resnica’, izdano ob 160–letnici radgonske penine, in knjigo ’Refošk – Rex Fuscus’, knjigo avtorja Rada Podgorelca ’Mursa – Sodobni in napredni Slovenec’. Monografijo ’Velenje – bogastvo pogledov’, monografijo koncertne pevke Marije Bitenc Samec ’Hočem postati pevka’ in knjigo ’Stebri slovenskega gospodarstva’. Mestni občini Velenje je oblikoval celostno vizualno podobo ’Velenje, mesto s srcem’, za Občino Šoštanj podobo ob 110-letnici mesta Šoštanj.
Galeriji Velenje in Muzeju Velenje pomaga z oblikovalskimi rešitvami ob postavitvi pomembnejših razstav. V Skupini Gorenje je zadnja leta prevzemal pomembno vlogo pri korporativni vizualni podobi skupine. Zdaj išče vizualne rešitve za skupino Hisense Europe. Za BIO sadne sokove je oblikoval inovativno embalažo ’TRIANGOLOTTO’ z namenom, da preseneti in zadovolji vedno bolj zahtevnega potrošnika.
Je avtor mnogih celostnih vizualnih podob uspešnih slovenskih podjetij in blagovnih znamk. Je tudi avtor grafične podobe dveh zadnjih čelad slovenskih smučarskih skakalcev.
V letu 2015 je v muzeju SEM razstavljal svoje rešitve za prenovo vizualne identitete Slovenskega etnografskega muzeja. V Narodni galeriji na 7. Brumnovem bienalu vidnih sporočil med finalisti razstavljal dela, ki jih je oblikoval za Gorenje Group, oktobra 2015 na razstavi ’Vizualna umetnost 1975–2015’ v Galeriji Velenje svoje vizualne kreacije in istega leta koledar z lastnimi ilustracijami – ’Il mio calendario‘ v avli Mestne občine Velenje. Živi, ustvarja in črpa znanje ter ideje tam, kjer je rad. Nekje med Velenjem, Ljubljano, New Yorkom in Kalabrijo.
—
Opis vin Mursa
VALENTIN BUFOLIN – SOMMELIER,
ITALIJANSKI VINSKI AMBASADOR, DIREKTOR BUFOVIN
Rodil se je leta 1982 v družino gostincev v Šempetru pri Gorici. Odraščal je ob družinski pridelavi vina, vino je njegova življenjska strast. Zanimajo ga podrobnosti, specifike, poglobljen pogled v nastanek vina, razumevanje njegove pridelave in nenazadnje filozofija ter kultura vinarja in širšega območja.
Je Sommelier 1. stopnje (2007 – Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije), šolani pokuševalec vina (2009 – Biotehniška fakulteta – Univerza v Ljubljani), Sommelier 1. in 2. stopnje (2012 – AIS – Associazione Italiana Sommelier, Videm),
