Chardonnay je svetovno znana bela francoska sorta. Je samostojna sorta, čeprav so ga – tega ni tako dolgo – enačili z belim burgundcem oziroma belim pinotom. Sodi v zahodnoevropsko skupino sort Proles occidentalis, izvira pa iz Burgundije, čeprav obstaja tudi literatura o tem, da izhaja iz Šampanje. Po listu se razločuje od belega pinota, o čemer je pisal Dominik Čolnik v Bleiweisovih Novicah že v šestdesetih letih 19. stoletja. Grozd chardonnaya je dokaj zbit, cilindrične oblike in koničast. Jagode so drobne do srednje velike, meso je sočno. Dozori srednje pozno, pridelek je manjši kot pri belem pinotu. Chardonnay ima v moštu več sladkorja kakor beli pinot in tudi prej dozori. Ima tudi več kisline in izrazitejšo cvetico. Francozi s ponosom trdijo, da je chardonnay kralj med belimi vini. Že mlado vino nudi degustacijske užitke, lepo zori in se stara. Pri mladih vinih v severnejših legah v vinu zaznavamo sveže sadne arome jabolk, lahko tudi breskev, chardonnayi iz južnejših krajev pa vsebujejo sledove arom eksotičnega sadja. Z zorenjem se te arome spreminjajo. Skupne kisline so dobro pokrite, zato chardonnay daje polna in harmonična vina. Chardonnay je sorta, ki se je zelo lepo udomačila po vsem svetu, zato mu Francozi v šali pravijo, da jim dela slabo uslugo, ker tudi v drugih vinorodnih pokrajinah sveta omogoča pridelavoo odličnega belega vina. Je pa tudi res, da na vseh koncih sveta izraža različne značaje.