—
Izbor vin vinarske znamke Mursa
— Sinergija spoštovanja tradicije preteklih rodov, znanja, naravne predelave grozdja ter ohranjanja naravne harmonije okusa in arome.
MURSA

—
Štajerska Slovenija
DOMOVINA ODLIČNIH SLOVENSKIH VIN
Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija
je največji vinorodni okoliš v Sloveniji, katerega skrajni severovzhodni del sestavlja ljutomersko-ormoško vinorodno hribovje v deželi Prlekiji. To je dežela stoterih terasastih vinskih gričev, pojočih klopotcev, termalnih vrelcev in zdravilišč, bogate kulinarike, pa tudi kulturne, naravne in etnološke dediščine. Predstavlja središče slovenske vinske tradicije, ki sega v 4. stoletje pred našim štetjem.
V času križarskih vojn so vitezi kraj iz svoje domovine poimenovali Jeruzalem – zaradi odlične vinske kapljice in gostoljubnosti domačinov. Nanje spominja zvon želja v cerkvi Žalostne Marije Božje.
Ljutomersko-ormoški vinski griči očarajo s svojo idilično pokrajino. Le redkokje sta lepota in prijaznost narave tako dobro združeni s prijaznostjo in gostoljubnostjo ljudi kot v ljutomersko-ormoškem okolišu. Ta živahna dežela je svoj pečat vtisnila v značaje ljudi.
KAKŠNA JE POSEBNOST VIN TEGA MAJHNEGA VINORODNEGA OKOLIŠA,
IZ KATEREGA SO STEKLENICE V ODMERJENIH KOLIČINAH V PRETEKLIH STOLETJIH ROMALE NA EVROPSKE DVORE?
Odlične podnebne razmere z več kot 200 sončnimi dnevi v letu, hladnimi nočmi ter mineralno bogata tla nekoč na tem mestu ležečega Panonskega morja, ki je oblivalo današnje vinogradniške griče kot otoke in nanje naplavilo rodovitno, mineralov bogato plast zemlje – mešanico peska in gline – so kot nalašč za vinogradništvo. Vsi vinogradi ležijo na strmih pobočjih, pokritih s travo, kar onemogoča erozijo tal in olajša gojenje vinske trte.
Zanimiva je bogata pestrost grozdnih sort, ki jo omogočajo primerna tla in ugodno podnebje. Pod vplivom toplega in suhega panonskega podnebja poleg odličnih harmoničnih suhih in polsuhih sortnih vin ter zvrsti ta dežela ponuja še vrhunska polsladka in sladka vina posebnih kakovosti, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino in suhi jagodni izbor.
—
Oživitev velike
vinarske rodbine
NA VZHODNEM, SONČNEM DELU SLOVENIJE, V VINORODNEM OKOLIŠU ŠTAJERSKA SLOVENIJA, NATANČNEJE V LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORICAH, KI SLOVIJO PO VEČTISOČLETNI TRADICIJI VINARSTVA IN IDEALNIH RAZMERAH ZA PRIDELAVO VRHUNSKEGA VINA, VAS S SVOJO TRADICIJO OČARA KLET MARO.
Vinogradi ležijo na najlepših legah Ljutomersko-Ormoških goric: Strezetina in Nunska Graba v bližini znamenitega Jeruzalema, ter se uvrščajo med prestižne tri odstotke vinogradov z najboljšo lego na svetu. Ročna trgatev zagotavlja najkakovostnejšo osnovo za proizvodnjo odličnega vina.
Beli pinot, modri pinot, chardonnay, sauvignon, rumeni muškat in lokalna sorta šipon rastejo na teh čudovitih in rodovitnih vinogradniških legah.
Klet MARO predstavlja tradicijo vinarstva močne vinarske rodbine iz 17. stoletja: MAša Samec, potomka ROdbine Mursa, nadaljuje tradicijo vinarstva s spoštovanjem naravnih danosti odličnih vinogradniških leg, z ohranjanjem izvornih značilnosti grozdnih sort in s skrbnim negovanjem vina skozi proces zorenja v kleti.
Mursa je znamka kleti MARO, ki v svojem izboru ponuja visokokakovostna in vrhunska vina. Vina so izjemno aromatična, kar se pri posameznih vinih izraža v razkošju sadnih, cvetnih in rastlinskih vonjav. V okusu so vina živahna zaradi osvežilne kisline, obogatena s primerno vsebnostjo alkohola, polna in ekstraktno bogata, harmonična in prijetno pitna.

—
Razkošje sadnih, cvetnih in rastlinskih vonjav
Mursa je znamka kleti MARO, ki v svojem izboru ponuja visokokakovostna in vrhunska vina. Vina so izjemno aromatična, kar se pri posameznih vinih izraža v razkošju sadnih, cvetnih in rastlinskih vonjav. V okusu so vina živahna zaradi osvežilne kisline, obogatena s primerno vsebnostjo alkohola, polna in ekstraktno bogata, harmonična in prijetno pitna.

Pišite nam
Ročno trgano,
negovano z ljubeznijo
in tradicijo naših prednikov.
—
Bogata tradicija vinogradniške rodbine Mursa
PRVE ZAPISE O RODBINI MURSA ZASLEDIMO DAVNEGA LETA 1609. NJIHOVO TEDANJE VINOGRADNIŠKO IN VINARSKO DELOVANJE DOKAZUJE ›GORNIŠKI REGISTER KRIŽNIŠKE KOMENDE VELIKA NEDELJA‹ IZ LETA 1613.
Rodovnik družine Mursa skozi stoletja osvetljuje ustvarjalno podobo posameznikov, ki so tako ali drugače prispevali k razvoju družbe, njenega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja.
Posebno mesto zavzema v 19. stoletju delujoči Josip Mursa, ki je z življenjem in delovanjem zaznamoval svoj čas kot izjemen gospodarstvenik. Josipov vzor je bila njegova zgodaj ovdovela mati Marija, zelo podjetna in odločna žena. Uspešno je vodila posestvo in vinograde, svoja vina je razstavljala na svetovni vinski razstavi na Dunaju leta 1873.
Josip Mursa je leta 1889 postavil prvo tovarno cementnih izdelkov in mozaičnih ploščic na tedanjem jugoslovanskem prostoru, svojo inovacijo vodotesnega betonskega strešnika pa je zaščitil na patentnem uradu na Dunaju. Hkrati je uspešno vodil svoje 150 ha veliko veleposestvo, kjer je s svojo inovativnostjo predstavljal vzor tedanje družbe. 35 ha zemljišč so predstavljali vinogradi na izbranih legah in številne vinske kleti z inovativno vinarsko tehnologijo. Josip Mursa je svoja vina in penine z lastno etiketo stekleničil v prvi polovici 20. stoletja in jih izvažal na Madžarsko in v Avstrijo. Na razstavah in ocenjevanjih kakovosti vin je že takrat prejemal najvišje nagrade.
Dediščino svojega dedka, arhitekta Dušana Samca, vnuka Josipa Murse, je z velikim spoštovanjem in odgovornostjo prevzela Maša Samec.
Sinergija spoštovanja tradicije preteklih rodov, znanja, naravne predelave grozdja ter ohranjanja naravne harmonije okusa in arome je predstavljena v znamki vina kleti MARO — Mursa.


—
Mozaična ploščica proizvodnega programa tovarne Josip Mursa iz leta 1895.
—
V počastitev 150-letnice rojstva Josipa MURSE, velikana Prlekije in Slovenije – veleposestnika, tovarnarja, gospodarstvenika, inovatorja, tehnika, vinarja in vinogradnika, konjerejca ter politika – je bila izdana knjiga avtorja Rada Podgorelca, ki podrobno osvetli čas in prostor Mursovega delovanja, njegovo delo in življenje.
